Frama Štepanja vas

TA VELIKI IN SKRIVNOSTNI DA!

 

 

» O ne, že spet zamujam… upam, da se bo maša začela kasneje….ma kje je ta presneti Lokovc? » Vse to in še mnogo več se je podilo po moji glavi, ko sem tisto soboto, 31.5. v hudem nalivu štela ovinke po ozki, vijugasti poti, po kateri so me usmerjali mali zeleni znaki z napisom FMM.

Ja, odpravljali smo se na večne zaobljube s.Ane Slivka (FMM), ki je v letošnjem letu del svojega časa preživela tudi z nami, Frančiškovo mladino v Štepanji vasi, in s svojo igrivostjo in spontanostjo popestrila naša srečanja.

 

»Jupiii, pa so bili res počasni », sem s hvaležnostjo pomislila, ko sem 15 min čez dogovorjeno uro vstopila v čudovito malo cerkvico in kljub zamudi ujela uvodni pozdrav Gregorja Kuneja, ki je vodil slovesnost. Framaši smo se hitro našli in iz zadnjih vrst s pogledi že iskali s.Ano. Težka naloga, ko je dobra četrtina cerkve enako pobarvana-svetlo sivo namreč. Sestre frančiškanke Marijine misijonarke so v velikem številu pospremile s.Ano na novo pot. In kot pove že samo ime, so misijonarke. Tako tudi med samim bogoslužjem ni manjkala cela paleta jezikov, saj sestre prihajajo iz najrazličnejših koncev sveta.

Zaobljube so bile zelo bogate. Osebno nisem ravno vajena maš z večnimi zaobljubami, tako se mi je zdelo, da je s.Ana med tisto mašo veliko preklečala, zanjo so prosila cela nebesa (litanije vseh svetnikov) in prejela je zares veliko blagoslovov. Huda koncentracija, ni kaj!

Po prejemu prstana, kot zunanjega znamenja njene popolne podaritve Gospodu, je postala za celo življenje frančiškanka Marijina misijonarka. In na koncu maše je med velikim pričakovanjem nas vseh, iz ust provincialke prejela svoje veliko poslanstvo: »Sister Ana, you are sent to…Brasil South!«

 

Cela cekev je završala. Pravzaprav se šele zdaj zavedam, da je bila cela maša tako rekoč pod veliko napetostjo. Vsi smo se zavedali, da se dogaja nekaj velikega in lepega med dvema srcema- Aninim in Božjim. Predvsem pa, da ta zaveza ni kar tako, ampak da gre čisto zares!

Po maši smo se skupaj poveselili na igrišču pred cerkvijo, kjer je svojo premierno izvedbo dočakala tudi naša pesem, prirejena na melodijo Anine priljubljene pesmi.           

Besedilo pove marsikaj…naši in Anin sijoči obraz pa tudi…

 

Jaz sem Ana iz Lokovca,

viharna sem do konca,

smeh mi sije z lica,

svobodna sem kot ptica.

 

Enega jutra sem šla v veliki svet,

zbrala sem svoje sanje in v duši cvet,

na postaji čakale so moje sestrice,

v sivih oblekah vse navdušene.

 

Videla sem mestne luči in dobro in zlo.

Vsi se izgubljajo v blišču, a manjka jim Boga.

Jaz pa sem kot tista ptica, ki upanje jim da.

V meni je ljubezen do Boga.

 

Ti si Ana iz Lokovca,

viharna si do konca,

smeh ti sije z lica,

svobodna si kot ptica.

 

s.Ana, veliko blagoslova!